Razsežnosti znanja, ki so v vsebinskem obzorju VerbeAlpine, torej STVARI, KONCEPTI in BESEDE, so v analognem predstavitvenem načinu tradicionalne jezikovne geografije med seboj praviloma prepletene zelo na gosto in dostikrat na čisto nejasen način. Zgled za to je AIS 1192a LA CASCINA DI MONTAGNA (zemljevid je del tega Zemljevida). Naslov karte ima najprej status koncepta, namreč STAVBA, »kjer dobro izobraženi sirar (‚planšar‘) s pomožnim osebjem po vseh pravilih predeluje mleko v sir, maslo, skutni sir«. Nato se da izvedeti, da gre za nadpomenko, saj mnogi stanovi služijo hkrati za skladišča za mleko in sir, medtem ko so v drugih primerih za to na razpolago posebne kleti za mleko in sir, ki so spet lahko prizidane ali prosto stoječe in skozi katere pogosto teče voda. Poleg tega je treba razlikovati »večinoma masivni kamniti stan« od lesenega itd. Z drugimi besedami: obstaja cela tipologija podrejenih in bolj specifičnih konceptov, ne da bi bilo vedno podrobno jasno, katera koča je mišljena z vsakokratno na karti dokumentirano besedo. Koncept na karti je torej pogosto podrejen in v nobenem kraju ni mogoče izključiti obstoja drugih izrazov za bolj specifične koče; narečni slovarji praviloma potrjujejo ta vtis. Hkrati imajo posebne vloge s KLETJO ZA MLEKO oziroma ZA SIR drugi koncepti, ki niso podpomenke besede STAN; potem je v isti legendi opozorjeno na pogosto prisotnost hlevov (za različne živali, tudi za svinje), torej na tretji koncept. Oznake za te, nadaljnje koncepte praviloma niso vnesene na topografske karte, ampak na rob v obliki seznamov, ki večinoma predstavljajo le zapise za nekaj krajev. Hkrati pa se na seznamih pogosto pojavijo večpomenske besede, ki v nekaterih krajih izkazujejo čisto drugačne koncepte. Primerjati je treba tip kort, ki je zapisan na seznamu pri konceptu PLANINSKI HLEV (ALPSTALL) v AIS, točki 107 in 109, čeprav je v enem od obeh zapisov (točka 109) dokumentiran čisto drugačen koncept, namreč ODPRT PROSTOR ZA SPANJE ŽIVINE IN MOLŽO PRI PLANINSKEM STANU.
Take nedoslednosti je treba pri digitalnem zajemu podatkov nujno odpraviti; tu je najvišja zapoved ostra ločitev imenovane vsebinske razsežnosti, tako rekoč sistematična dekonstrukcija ponujene informacije.
Pri takšni dekonstrukciji dobimo iz zemljevida, ki smo ga navedli kot primer zgoraj, naslednje podatkovne nize:
AIS 1192a, stimulus LA CASCINA DI MONTAGNA; STAN
nadaljnji stimulusi (= onomaziološko enoznačni KONCEPTI): 8 (MLEKARNA ZA MLEKO, SIRARNA ZA SIR, LA CANTINA DA LATTE, NIŽJA (SENOŽETNA) PLANINA, PLANINSKA ŠTALA, SPALNICA V PLANINSKI KOČI, DRUGE GOSPODARSKE STAVBE, KATERI ALP MENJAJO)
možni podrejeni KONCEPTI: 120
posamezni jezikovni podatki: 1032
Lokacije raziskave: 134
Nato je mogoče iz zbirke podatkov priklicati in vizualizirati vse informacije v konsistentnih kategorijah in v tako rekoč poljubni kombinaciji.
