Bistveno razvrščevalno merilo pri podatkih, s katerimi upravljamo v VerbiAlpini, je georeferenciranje z uporabo širinskih in dolžinskih stopinj. Natančnost tega referenciranja se spreminja glede na tip podatkov, pri čemer pa si načelno prizadevamo za kar se da, do metra natančno referenciranje. Pri jezikovnih podatkih iz atlasov in slovarjev je na splošno možno le sorazmerno približno referenciranje v sorazmerju s krajevnim imenom, pri npr. arheoloških podatkih pa je dejansko možno do metra natančno georeferenciranje. Shraniti je mogoče pike, črte (recimo ceste, reke ipd.) in ploskve. S tehničnega vidika se uporablja predvsem tako imenovani format WKT), ki ga v zbirki podatkov VerbeAlpine s funkcijo geomfromtext() (https://dev.mysql.com/doc/refman/5.7/en/gis-wkt-functions.html) pretvorimo v specifični format MySQL in ga tako shranimo. Do izvoza v formatu WKT pridemo s funkcijo astext() v formatu MySQL.
Referenčni raster georeferenciranja je mreža političnih občin v alpskem prostoru, ki so – po potrebi – lahko predstavljene ali kot ploskve ali kot točke. Osnova pri tem so poteki mej občin po stanju približno leta 2014, ki jih je VerbaAlpina dobila od svojega partnerja, Alpske konvencije. Neprestano aktualiziranje teh podatkov, ki se zaradi neredkih upravnih reform vsekakor zelo pogosto menjajo, je nepotrebno, ker gre s stališča VerbeAlpine samo za geografski referenčni okvir. Točkovna predstavitev rastra občin se izpelje iz občinskih mej algoritemsko in torej sekundarno. Izračunane občinske točke predstavljajo geometrična središča občinskih ploskev in kvečjemu slučajno označujejo glavni kraj ali celo njegovo središče. Po potrebi se lahko skupni podatki posamič ali nakopičeni odslikajo na izračunano občinsko točko. Tako je recimo pri jezikovnih podatkih iz atlasov in slovarjev.
Poleg natančno georeferencirane referenčne mreže občinskih meja je prikazana tudi kvazigeoreferenčna mreža v obliki satovja (od verzije 16/1), ki prikazuje približno medsebojno lego občin, hkrati pa vsakemu območju občine pripisuje idealizirano območje enake oblike in velikosti. [Bild:va_polygone-1.jpg]] S tem so na voljo alternativne metode kartiranja, ki imajo svoje prednosti in slabosti, zaradi svoje slikovnosti pa imajo tudi določen sugestivni potencial: Topografski prikaz zaradi svoje natančnosti omogoča boljši vpogled v konkretni prostor s pogosto zelo specifičnimi profili terena, posameznimi prehodi, potekom dolin, nedostopnimi izhodi iz dolin itd. Karta satovja pa omogoča bolj abstraktno vizualizacijo podatkov, saj izravnava velikost občinskih območij in geografskih aglomeracij ali razpršenosti naselij. To je še posebej uporabno pri kvantitativnih zemljevidih, saj velikost območja že ob zaznavanju nenamerno ustvarja vtis kvantitativne teže.
Za določitev geoinformacij o posameznih raziskovalnih točkah je bilo uporabljeno spletno orodje. Zaradi nejasnega poimenovanja krajev in neprepoznavnosti imen je bilo treba podatke ročno popraviti. Žal geokoordinat zaradi pravnih razlogov že nekaj časa ni več mogoče določiti.