Digitalno strukturiranje podatkov ('Stopnja digitalizacije D 3') dovoljuje diferencirano semantično analizo zajetih jezikovnih izrazov, kajti sinonimijo, polisemijo in homonimijo se da s povezavo 'oznak' s 'koncepti' v obliki tako imenovanih odnosov n:m upodobiti takole:


Grafika: Stephan Lücke

V luči konceptnih relacij, ki tu prihajajo na dan, se da skicirati sinhroni semantični profil vsakega večpomenskega izraza; najpomembnejše značilnosti polisemije so tele.

– Taksonomna polisemija nastopa, če izraz označuje tako medsebojno nadrejene kot tudi podrejene koncepte.
– Meronimna polisemija nastopa, če izraz označuje tako kompleksne sklope stvari ('celoto') kot tudi sestavine teh sklopov ('dele'); tako je PLANINA, ki je za kmete pomemben del gore, pogosto označena kot 'gora': prim. karta koncepta PLANINA

Meronimna oznaka koncepta PLANINA kot del gore zaradi prenosa oznake celote

Morfoleksični tip montagna 'gora' (roa. fem.) (16 zapisov)
Morfoleksični tip monte (roa. m.) (67 zapisov)

Po drugi strani pa je lahko PLANINA kot gospodarska celota (z vsem, kar spada k njej) označena z izrazi, ki pravzaprav predstavljajo le sestavine planšarstva: pri

Meronimna oznaka koncepta PLANINA kot celote s prenosom oznake sestavin
Morfoleksični tip cascina 'planšarska koča' (roa. fem.) (1 zapis)
Morfoleksični tip casera 'planšarska koča' (roa. fem.) (1 zapis)
Morfoleksični tip cjampei 'polja' (roa. m.) (2 zapisa)
Morfoleksični tip pascol 'pašnik' (roa. m.) (1 zapis)
Morfoleksični tip pascolo 'pašnik' (roa. m.) (1 zapis)

– Metonimična polisemija nastopa, če izraz označuje koncepte, ki znotraj ene in iste 'celote' označujejo različne 'dele'; tako spadajo k PLANINI med drugim ŽIVINA, STAVBE za OSEBJE in za živino, LESA itd. Vse imenovane sestavine so lahko v različnih romanskih krajevnih govorih označene z morfoleksičnim tipom mandra : prim. karta
Metonimični pomeni morfoleksičnega tipa roa. mandra

Koncept PLANŠARSKA KOČA (1 zapis)
Koncept PLANŠARSKI HLEV (2 zapisa)
Koncept ČREDA (15 zapisov)
Koncept LESA ZA GOVEDO (3 zapisi)

– Metaforična polisemija nastopa, če izraz označuje koncepte različnih domen, ki niso v nikakršni medsebojni povezavi. Že samo koncept SMETANA je označen s temile metaforami oz. metaforičnimi primerami:

  1. kot 'glava': capo (roa. m.), (19 zapisov), dazu capo di latte (roa.), dobesedno 'Milchkopf' (12 zapisov), il capo del latte (roa.) (1 zapis)
  2. kot cvet: fleur / fiore (roa. m.) (15 zapisov), fiora (roa. fem.) (17 zapisov), k temu fiora cruda (1 zapis), dobesedno 'nekuhan cvet', fiore di latte (roa.), dobesedno 'mlečni cvet' (2 zapisa)
  3. kot 'koža': Haut (ger. m.) (2 zapisa), peau / pelle (roa. fem.) (1 zapis), la pelle del latte (roa.) (1 zapis)
  4. kot 'kožuh, krzno': pelliccia (roa. fem.) (2 zapisa), Pelz (ger. m.) (4 zapisi)
  5. kot 'megla': sbrumacje (roa. fem.) (2 zapisa), sbrume (roa. m.) (11 zapisov)
  6. kot 'pena': écume / schiuma (roa. fem.) (2 zapisa), spuma (roa. fem.) (1 zapis), spumacje (roa. fem.) (1 zapis)
  7. kot 'krpa': toile / tela (roa. m.) (14 zapisov), k temu tela del latte (roa.) (1 zapis) in tela di latte (roa.) (5 zapisov), dobesedno 'mlečna krpa'
Tretji tip poleg vsega zelo lepo kaže, da se lahko metafore razširijo čez meje jezikovnih družin; v tem primeru predstavljata nemško Pelz in romansko pelliccia sicer isti osnovni tip, namreč latinsko pellīcia, žensko obliko izsamostalniškega pridevnika iz latinskega pellis 'koža'.
Prim. karta

Seveda lahko izraz označuje tudi več različnih semantičnih odnosov, kot eksemplarično kažejo koncepti, ki so v različnih romanskih različkih povezani z osnovnim tipom malg-.