Pojem 'repozitorij' doslej ni bil definiran dovolj jasno; še posebej neostra je razmejitev s pojmom 'arhiv'. V načelu pod repozitorijem v digitalnem svetu razumemo skladiščne sisteme, ki so mišljeni za dolgoročno hranjenje podatkov. V znanstvenem okolju vzdržujejo repozitorije večinoma javnopravne ustanove, pri hranjenih podatkih pa gre pretežno za raziskovalne podatke. Najpomembnejše lastnosti repozitorija so fizična varnost hranjenih podatkov in ohranjanje njihove celovitosti, časovno neomejeni obstoj ustanove, ki vzdržuje repozitorij, dokumentacija vsebine, strukture in kodiranja shranjenih podatkov ter njihova časovno in krajevno neodvisna dostopnost. S stališča družbenih in humanističnih ved imata trenutno (2016) v Nemčiji posebej pomembno vlogo združenje Clarin-D in repozitorij Textgrid.<br>
<br>
VerbaAlpina si prizadeva, da bi bila vsaka različica <span class="vaabr" data-vaabr="VA">VA</span> shranjena v enem ali več repozitorijih.<br><div id="ABR_VA" style="display: none;">VerbaAlpina</div>