Pri za VerboAlpino osrednjem tipizacijskem delu igrajo referenčni slovarji pomembno vlogo. Vsi iz virov pridobljeni podatki, tako posamezni zapisi kot tudi fonetični in morfoleksični tipi, se navežejo na referenčni okvir, da bi se zagotovila boljša primerljivost gradiva. Tipizacijsko delo opravijo sodelavci VerbeAlpine in temelji na njihovi jezikoslovni ekspertizi. Giblje se torej v območju ravni interpretacije in si ne pripisuje neizpodbitne veljavnosti. Konkretno so podatki, vzeti iz virov, povezani z iztočnicami v referenčnih slovarjih, ki so našteti v nadaljevanju. Znotraj jezikovne družine so jezikovni podatki, namenjeni za tipizacijo, vsakič povezani z ujemajočimi se iztočnicami referenčnega slovarja, specifičnega za jezikovni prostor. V obratni perspektivi je tako mogoče, izhajajoč iz iztočnic referenčnih slovarjev, najti vse pripisane podatke VerbeAlpine. V tem pogledu predstavlja VerbaAlpina organsko razširitev uporabljenih referenčnih slovarjev, ki jo je pri tistih, ki so na razpolago na internetu, brez večjih problemov mogoče tehnično uresničiti s povezavo.
Če v kakem posameznem primeru ni ujemajoče iztočnice v nobenem od definiranih referenčnih slovarjev, VerbaAlpina v standardni ali standardizirani obliki določi morfoleksični tip, ki ima od tedaj naprej referenčni status in na katerega se nanašajo vsi nadaljnji jezikovni podatki te morfoleksične kategorije. S tem lastnim referenciranjem dobiva tudi VerbaAlpina sama status referenčnega slovarja.
Ker gre pri opisani dodelitvi referenčnim slovarjem za delo, ki je odvisno od interpretacije, VerbaAlpina vsekakor omogoča znanstvenikom in laikom tudi kontroverzno komentiranje posameznih dodelitev iztočnic; s tem je zunanjim sodelavcem omogočeno izvajanje alternativnih tipizacij, ki jih druga stran spet lahko komentira in o njih diskutira.

Besede iz germanskega jezikovnega prostora so, kolikor je mogoče, povezane z iztočnicami iz tehle slovarjev:

Schweizerisches Idiotikon. Švicarski nemški slovar
Grimm, Jacob in Wilhelm (1854–1961): Deutsches Wörterbuch von Jacob und Wilhelm Grimm, 16 knjig v 32 zvezkih, Leipzig (seznam virov Leipzig 1971) (DWB)
Duden (upoštevanje glede na njegov dejanski pomen in glede na veliko množino gradiva – kljub ubornosti leksikografskih informacij, ki jih predstavlja)

Besede iz romanskega jezikovnega prostora so, kolikor je mogoče, povezane z iztočnicami iz tehle slovarjev:

Vocabolario Treccani
Dizionario italiano De Mauro
Trésor de la langue française informatisé, (TLFi)
Glossaire des patois valdôtains
Banca lessicala ladina, (BLad; ladinščina [lld])
Pledari grond (retoromanščina [roh]) in DRG
Glossaire des Patois de la Suisse Romande, GPSR
Grant Dizionari Bilengâl Talian Furlan, GDBtf (furlanščina, fur.)
TLIO – Tesoro della Lingua Italiana delle Origini, TLIO
LSI in RID

Besede iz slovanskega jezikovnega prostora so, kolikor je mogoče, povezane z iztočnicami iz tegale vira:

Slovar slovenskega knjižnega jezika (SSKJ)

Če je potrebno (zlasti glede etimonov), služi kot referenčni slovar za latinski jezik:

Georges, Karl Ernst (1913–1916, reprint 1998): Ausführliches lateinisch-deutsches Handwörterbuch. Aus den Quellen zusammengetragen und mit besonderer Bezugnahme auf Synonymik und Antiquitäten unter Berücksichtigung der besten Hilfsmittel ausgearbeitet, 2 knjigi, Darmstadt.

Za določanje etimologije predvsem osnovnih tipov služijo kot reference:

Wartburg, Walther von (1922–1967): Französisches Etymologisches Wörterbuch. Eine Darstellung des galloromanischen Sprachschatzes, 25 knjig, Basel (FEW), s komentarji, ki zaključujejo posamezna gesla in ki so pogosto tudi temeljni ne samo za francoščino in celo romanske jezike.
Kluge
DELI
Bezlaj in tudi najnovejša izdaja Snoj. Na splošno za slovanske etimologije gl. Berneker.
Če je mogoče, so leme AWB referenčna oblika za germanske osnovne tipe, saj predstavljajo najstarejše potrjene oblike.