V skladu z <a href="https://www.admin.ch/opc/de/classified-compilation/20062545/index.html#_blank" target="_BLANK">Zvezno ustavo Švicarske konfederacije</a> se tu izraz »retoromanščina« uporablja za romanske različke Graubündna, ki jih tradicionalno ne priševamo k italijanščini (prim. <span class="bibl" data-bibl="gross2004">Gross 2004</span> in <span class="bibl" data-bibl="liver2010">Liver 2010</span>). Vendar pa to nikakor ne sme pomeniti, da ta bündenska romanščina spada z dolomitsko ladinščino in furlanščino skupaj v smislu skupnega »jezika«; ravno za ta koncept, ki je danes nevzdržen, je jezikoslovje v 19. stoletju prvotno skovalo izraz »retoromanščina«. Zamisel kot táko je razvil Graziadio Isaia <span class="bibl" data-bibl="ascoli1873">Ascoli</span> in jo v italijanščini poimenoval ladinščina, <i>ladino</i>.<br>
<div id="gross2004" style="display: none;">Gross, Manfred (2004): Romanisch facts &amp; figures, Chur, Lia Rumantscha
<br><br>
<a href="https://docplayer.org/3299260-Romanisch-facts-figures.html">Link</a></div><div id="liver2010" style="display: none;"></div><div id="ascoli1873" style="display: none;">Ascoli, Graziadio Isaia (1873): Saggi ladini, Firenze, Roma, Torino, in: Archivio glottologico italiano, vol. 1, Le Monnier, Loescher, Chiantore, 1-556</div>