Za induktivno raziskovanje kulturnega prostora so demografski in institucionalni podatki zanimivi vedno takrat, ko se jih da georeferencirati. Sem spadajo informacije o zgodovini naseljevanja, še posebej glede na pripadnost cerkvenim in državnim ustanovam. Temeljnega pomena pa so tudi prometne poti, posebej povezave čez prelaze (<a target="_BLANK" href="?db=161&amp;tk=9">prim. karto</a>).<br>
<br>
Ekološki in geofizikalni podatki so relevantni vedno takrat, ko se jasno nanašajo na naselitveno zgodovino. To je na primer očitno glede na vegetacijske cone, ki dovoljujejo ali zahtevajo določene uporabe (tako npr. alpsko gospodarjenje predpostavlja višinske predele nad drevesno mejo (<a href="http://www.slf.ch/forschung_entwicklung/gebirgsoekosystem/themen/baumgrenze/index_DE" target="_BLANK">http://www.slf.ch/forschung_entwicklung/gebirgsoekosystem/themen/baumgrenze/index_DE</a>)).<br>