Projekt postavlja v središče zanimanja Alpe kot en sam kulturnoprostorski kompleks, ker izhaja iz pričakovanja skupnih kulturnih tehnik v celotnem alpskem prostoru. Osnova za to je v prilagoditvi enakim ali vsaj zelo podobnim življenjskim razmeram v visokogorju in v samoumevni razširjenosti ustreznih spretnosti in izročil, ki so povezana s tem. Ker se te skupne značilnosti jezikovno jasno kažejo v ustreznih oznakah, ni primerno, da bi alpsko kulturo stvari opisovali tako rekoč od zgoraj navzdol v zoženih okvirjih posameznih jezikovnih skupnosti, tj. v trdni mreži raziskovalnih točk na vnaprej določenih jezikovnih ali narečnih področjih; to večinoma ustreza namenom dialektologije, ki meri na kar se da popoln opis posameznega področja in v najboljšem primeru specifičnih različkov. V tukajšnji perspektivi medjezične jezikovne geolingvistike se morajo v nasprotju s tem področja razširjanja kulturnih izročil in njihovih jezikovnih oznak induktivno razkriti od spodaj navzgor, tj. iz nabora kar se da številnih lokalnih ugotovitev.
Temeljno načelo je v tem, da operiramo izključno s podatki, ki se jih da georeferencirati, in – ne glede na pripadnost krajev Alpski konvenciji – ne določati obsežnih kategorij. H kulturnoprostorskemu profiliranju alpskega prostora lahko prispevajo dopolnilni podatki, ki prinašajo aktualne ali zgodovinske informacije o družbeni organiziranosti prebivalcev in/ali o njihovi infrastrukturni povezavi in o gospodarjenju s prostoroa. Glede na zgodovinsko rekonstrukcijo alpskega kulturnega prostora je zaželeno uskladiti področja arheološke navzočnosti z areali jezikovnih ostalin in vizualizirati kartografijo stvarnih in jezikovnih plasti; prim. z arheološkega stališča na splošno Häuber/Schütz 2004a in zgledni kölnski atlas mestnih plasti (prim. Häuber/Schütz/Spiegel 1999 in Häuber u.a. 2004).