VerbaAlpina dokumentira narečne različice znotraj etnografsko določenega prostora; onomaziološki okvir je podan s kulturnimi tehnikami in življenjskimi oblikami, ki so se uveljavile v vsakič posebnih, tudi kulturno neodvisnih okoljskih razmerah. Takih prostorov, ki jih kot prototip predstavljajo Alpe, jezikoslovne raziskovalne tradicije ne morejo zajeti primerno, ker se podpodročja, ki se sistematično ukvarjajo z ustrojem prostorov – torej jezikovna geografija oz. dialektologija ali tudi geolingvistika –, skoraj brez izjeme ravnajo po danih političnih in/ali jezikovnih mejah (tudi posameznih jezikov). Prostorskemu profilu osrednjih in v marsikaterem pogledu do danes določujočih projektov je mogoče sicer slediti (prim. npr. AIS in FEW), pogosto pa se z njim ni mogoče strinjati. Ravno posebej očarljivi večjezični kulturni prostori, kot je npr. področje med črnogorsko-albansko obalo Jadrana in Donavo, se zato izmaknejo uveljavljenemu raziskovanju, ki ga vodijo vnaprejšnje nacionalnofilološke predstave. Ambiciozno načrtovani Sredozemski lingvistični atlas (Atlante linguistico mediterraneo ) bi lahko postal velik projekt, ki bi določal smer, vendar pa ni prišel dalj od zasnove.
VerbaAlpina meri na alpski prostor; projekt pa ne želi vleči ne jezikovnih ne narečnih meja in nikakor tudi ne slikati mozaika različkov (narečij), ki so zamejeni eden nasproti drugemu. Nasprotno: s tem se razvija Medjezična geolingvistika, ki raziskuje, v kolikšni meri so specifične različice, namreč označevalni tipi, ki so značilni za alpski kulturni prostor, skupne ravno narečjem in jih morda vendarle povezujejo čez meje jezikovnih družin. Relativna podobnost lokalnih narečij se induktivno kaže iz podatkov samih. Edina vnaprej dana členitev alpskega prostora, ki je znana že od vsega začetka, se tiče aktualnih mej med tremi velikimi jezikovnimi družinami (germansko, romansko, slovansko).

Perspektiva

Razdelitev različic na teh narečnih področjih implicira raznovrstne stike, ki segajo v daljno ali bližnjo preteklost; zato je lahko čedalje širša perspektiva projekta le zgodovinska. Glede na začrtani raziskovalni prostor VerbaAlpina nikakor ni razumljena kot prispevek k nacionalnim jezikovnozgodovinskim raziskavam upoštevanih jezikov, ampak kot poskus, da bi rekonstruirali stratigrafijo večjezikovnega komunikacijskega prostora kot primer.

Pri tem se projekt ravna izključno po postopku gledanja na osnovo (bottom up), to je na podlagi podatkov, ki se jih da lokalno georeferencirati. Minimalna in privzeto (by default) veljavna referenčna enota je politična občina, natančneje rečeno: prostorska točka, ki predstavlja občino kot celoto, ali pa celotno področje občine. Po potrebi pa je lahko georeferenciranje na nekaj metrov natančno.

Kartografija

Dostop do dokumentacije omogoča predvsem interaktivna karta. Doslej so bile za vizualizacijo uporabljene le točkovne simbolne karte z interaktivnimi simboli. Kot dopolnilo je v pripravi interaktivna simbolizacija na osnovi področij občin, da bi tako dosegli boljšo vizualizacijo kvantitativnih razmer. Interaktivne simbolne karte pomenijo bistven napredek pri jezikoslovni in družboslovni predstavitvi prostora, saj omogočajo obogatitev močno abstrahiranih ('sintetičnih') predstavitev s čisto konkretnimi, krajevnimi ('analitičnimi') informacijami.

Jezikoslovna priprava podatkov

Pri aktiviranju točkovnega simbola ('s klikom nanj') se odpre okno z jezikovnimi podatki, ki so na razpolago za konkretni kraj; naslednji primer kaže označitev koncepta MASLO v kraju Ramosch (Spodnji Engadin):
prim. interaktivni zemljevid koncept MASLO

Podatki so predstavljeni tako kot v viru (kot glasoslovno transkribirani posamezni zapis, kot v zgornjem primeru, ali pa v pravopisno tipizirani obliki) in uvrščeni k splošnejšim tipom, najbolj abstraktno kategorijo pa zastopa etimološko definirani osnovni tip. Poleg tega dokumentacijskega okna vsebujejo sklicevanja na referenčne slovarje, v omenjenem primeru med drugim na DRG.

Filtri

Različni filtri omogočajo uporabniku izmed podatkov, ki so na razpolago, izbrati želene in jih kartografsko predstaviti. Zgoraj predstavljeni izrez iz karte je del karte, ki se pojavi pri izboru 'koncepta' MASLO:


Filter za upravljanje interaktivne karte

Zajemanje v skupine in razvrščanje

Neredko so v izbranih kategorijah že na razpolago mnogi jezikovni izrazi; iskanje 'koncepta' MASLO (prim. naslednjo sliko) da 1448 zapisov. S tem je dana možnost, da vse relevantne izraze po različnih merilih zajamemo v skupine in jih razvrstimo:


Funkcija za razvrščanje na interaktivni karti: koncepti

Ustrezna možnost se pokaže tudi pri iskanju morfoleksičnih ali osnovnih tipov; predvsem razvrstitev po merilu 'koncept' je zanimiva tudi neodvisno od zajetega jezikovnega prostora, ker razkriva polisemijo vsakega izraza. Tu sta dva posnetka zaslona ravnanja ob primeru malga:




Kot rezultat se pokažejo naslednji pomeni, ki so med seboj v jasnem metonimičnem odnosu.
Polisemija morfoleksičnega tipa malga:

prim. karta morfo-leksilanega tipa malga

Viri

Doslej so bili obdelani nekateri slovarji, ki se jih je dalo georeferencirati, predvsem pa jezikovni atlasi. Pri tem so bile v glavnem uporabljene tri tehnike:
  1. Že na natisnjenih kartah objavljeno gradivo je bilo s posebej razvitim orodjem zapisano na novo in vneseno v podatkovno zbirko VerbeAlpine; tako je bilo pri večini atlasov: (SDS, AIS, TSA itd.).

    2. Transkripcijsko orodje, ki ga je razvila VerbaAlpina

  2. Že na natisnjenih kartah objavljeno gradivo, ki pa je že v izvirniku digitalno, je bilo pretvorjeno in algoritmično na novo transkribirano tako, da je lahko bilo vneseno v podatkovno zbirko VerbeAlpine. Ta postopek je bil uporabljen za ALD-II in ALTR.

  3. Še ne objavljeno gradivo drugih projektov je bilo transkribirano oz. digitalno prevzeto neposredno iz njihovih popisnih pol; to velja še posebej za podatke SAO.

Večrazsežnost

Za celovito razumevanje zgodovinskih procesov je nujno treba jezikovne podatke dopolniti z drugimi, zgodovinsko relevantnimi podatki; VerbaAlpina to lahko stori le v zelo omejenem obsegu; navsezadnje je nekatere relevantne podatke mogoče pridobiti. Naslednji del zemljevida s poudarkom na Vzhodnih Alpah v sinoptičnem povzetku prikazuje osnovne tipe predrimski baita in latinski cellarium na drugi strani pa razporeditev rimskih napisov v provincah Raetia in Noricum ter krajevna imena, dokumentirana v Tabula Peutingeriana; glede na stanje substrata so posebej zanimiva številna dokazila od baita v Sloveniji in tri dokazila od cellarium v Zgornji Avstriji:


prim. interaktivni zemljevid Karte
Očitno skladnost ali vsaj sorodnost distribucij je težko pripisati naključju.