Tipično alpske realije (kot so GAMS, CEMPRIN ali PLANINA) so pogosto poimenovane s predrimskimi substratnimi besedami. To jezikovno plast je prvi izčrpneje opisal Jakob Jud (primerjaj znana dela Jud 1911a, Jud 1911b, Jud 1924 in Stampa 1937); tvori jedro tako imenovanih alpskih besed. Ta izraz nikakor ni povsem enopomenski, saj sta ga nekoliko razširila Otto von Greyerz 1933, ki ga je skoval, in Johannes Hubschmid 1951, ki ga je močno populariziral: »Pod tem razumem besede, ki označujejo oblike zemljišča, naravne pojave, živali in rastline ali konkretne pojme, ki so v zvezi s človekovo dejavnostjo, besede, ki so se obdržale samo ali predvsem v alpskih narečjih ali ki živijo sicer na večjem področju, ki pa v Alpah pogosto kažejo poseben, ‚alpski‘ pomen. Alpske besede so lahko tudi germanskega ali romanskega izvora.« (Hubschmid 1951, 7; za zgodovino pojma v zadnjem času prim. Rampl 2011, 131 in naslednje)

Izraz VerbaAlpina se povsem namerno povezuje s to kategorijo, kar se je izkazalo za zelo koristno pri raziskovanju večjezičnosti. Omogoča namreč prepoznavanje leksikalnih enot, ki so jezikovno značilne za alpsko kulturno območje in ki predpostavljajo različne procese izposojanja, ne da bi se pri tem osredotočili na posamezne jezike. Za operacionalizacijo koncepta verba alpina (ali: Alpske besede), ga je treba opredeliti v okviru projekta: Po eni strani se izraz 'alpski' nanaša na tiste leksikalne tipe, ki imajo jasne ustreznike v več kot eni od treh tradicionalnih jezikovnih družin alpskega prostora po drugi strani pa tiste, ki so sicer potrjeni le v romanskem jeziku, vendar ne izvirajo iz latinščine, temveč iz regionalnih, predlatinskih substratov. Zdaj obstaja sedem hibridnih skupin:

Možni ustrezniki alpske besede
Predlatinsko Romanščina Germanščina Slovanščina
x x x x 'alpsko' v ožjem smislu
x x x 'alpsko' v širšem smislu
x x x
x x
x x
x x
x x