Razlikujemo med osnovnimi znaki in diakritičnimi znaki.<br>
<br>
Osnovni znaki so na osnovni črti. Vsi znaki, ki se ne nahajajo na osnovni črti, veljajo za diakritične znake. Kot diakritični znaki v širšem smislu se obravnavajo tudi tipografske različice osnovnega znaka, npr. če je osnovni znak prikazan manjši od drugih.<br>
<br>
<h2>Osnovni znaki</h2>
<br>
Osnovni znaki, ki so v tabeli <span class="vaabr" data-vaabr="ASCII">ASCII</span>, se ohranijo (= vse latinske črke; <b>ne</b> nemški preglasi!). Vsi drugi osnovni znaki so zapisani s kombinacijo ene črke in ene številke (glej tabelo).<br>
<br>
<h2>Diakritični znaki</h2>
<br>
Diakritični znaki so vedno postavljeni za osnovnim znakom, ki so mu dodeljeni. Če je na osnovnem znaku več diakritičnih znakov, je treba upoštevati naslednje zaporedje. <br>
<br>
<ul style="list-style: circle; margin-left: 20px;">
	<li>
	Najprej so zapisani diakritični znaki, ki označujejo tipografsko variacijo osnovnega znaka, npr. kadar je osnovni znak postavljen višje ali nižje. Ti diakritični znaki so v tabeli označeni z rumeno barvo.<br>
	</li>
	<li>
	Temu sledijo diakritični znaki pod in nad osnovnim znakom v vrstnem redu od spodaj navzgor. Predvsem diakritični znaki pod osnovnim znakom (označeni z zeleno) morajo biti vedno pred tistimi nad osnovnim znakom (označeni z modro).<br>
	</li>
	<li>
	Nazadnje so zabeleženi diakritični znaki, ki sledijo osnovnemu znaku, npr. znak za dolžino ali apostrof za osnovnim znakom. Ti so v tabeli označeni z oranžno barvo.<br>
	</li>
</ul>
<br>
Vsak znak, ki se uporablja za transkripcijo diakritičnega znaka, se lahko pojavi samo enkrat na osnovni znak. Za ponovitev istega diakritičnega znaka obstajajo posebna pravila, npr. <b>:</b> za dve točki nad osnovnim znakom ali <b>\2</b> za dvojni krativec.<br>
<br>
Če se diakritični znak nanaša na dva ali več znakov, npr. a͠e, se osnovni znaki zapišejo v oglate oklepaje, v tem primeru [ae]~.<br>
<br>
<h2 id="kommentare">oklepaji in komentarji</h2>
Komentarji (v oklepajih ali brez) so postavljeni <b>za</b> dokumentom, na katerega se nanašajo, v oglatem oklepaju, npr: (<span class="vaabr" data-vaabr="mDOT">m.</span>) → &lt;m.&gt;. Če je celoten dokument v oklepaju, se dokument prepiše brez oklepaja, v oglatem oklepaju pa se doda opomba "v oklepaju".<br>
<br>
<h2>Ločevalni znak</h2>
<br>
Morebitne morfosintaktične različice dokumenta, kot sta npr. singularna in pluralna oblika, so ločene z vejicami, različne besedne oblike pa s podpičji. To ustreza prikazu dokumentov v sistemu Atlas AIS. Če so v viru dokumenti ločeni z drugimi ločili (npr. / ali -), jih je treba pri transkripciji ustrezno nadomestiti z vejicami in podpičji. Oštevilčenje različnih variant je izpuščeno.<br>
<br>
<h2>Tipizirani podatki</h2>
<br>
Če vir za informatorja vsebuje tako posamezno potrdilo kot že tipizirano različico, se prepiše samo posamezno potrdilo. Le če to ni mogoče, se natipkana različica prepiše in označi kot "phon. tip" ali "morph. tip" prek ustreznega menija za izbiro. Za razliko od posameznih dokumentov so velike črke dovoljene tudi za tipe, sicer pa veljajo enaka pravila za transkripcijo.<br>
<br>
Če se za informatorja mešajo individualni in tipizirani dokazi, je treba za transkripcijo ustvariti dve različni vrstici, v katerih sta transkripta ustrezno označena kot tip ali dokazilo.<br>
<br>
<h2>Posebni znaki v viru</h2>
<br>
Vse znake, ki se v transkripciji uporabljajo kot diakritični znaki (vključno s številkami), če se pojavljajo kot izvirni znaki, je treba prekriti tako, da se jim doda <b>dva</b> povratna lomka, npr. * → \\*. Vendar to velja le za znake, ki so del fonetične transkripcije posameznega podatka v viru. Pri znakih, ki imajo poseben pomen, je treba ta pomen namesto tega zapisati kot opombo v oglatem oklepaju za podatkom. Na primer znak † v AIS označuje zastarelo obliko in mora biti v transkripciji zapisan kot &lt;zastarel&gt;. Oklepaji se vedno nadomestijo (glej <a href="#kommentare">oklepaji in komentarji</a> in <a href="#platzhalter">Namestnik</a>).<br>
<br>
Naslednje znake iz AIS je mogoče preprosto izpustiti: ℗, ○, P, S, +<br>
<br>
<h2 id="namestniki">Namestniki</h2>
<br>
Vse oblike nadomestnih znakov ali skrajšanih zapisov je treba nadomestiti z nizom, ki ga označujejo. Če je dokument s komentarji razdeljen na več dokumentov, jih je treba ponoviti. V spodnji tabeli je navedenih nekaj primerov:<br>
<br>
<table class="rulesTable">
	<thead>
		<tr><th>Vir potrdila</th><th>Transkripcija</th></tr>
	</thead>
	<tbody>
		<tr><td>u kā́ni; i ~</td><td>u ka-/ni; i ka-/ni</td></tr>
		<tr><td>(Alm)hütte</td><td>Almhu:tte; Hu:tte</td></tr>
		<tr><td>(um bé̜l) pašọ́ɳ (selten)</td><td>um be(/l pas^o?/n1 <selten>; pas^o?/n1 <selten></selten></selten></td></tr>
	</tbody>
</table>
<br>
Izjema so majhne fonetične variacije v že natipkanih potrdilih, npr. morfoleksikalni tip "Sänn(e)hütte" je mogoče transkribirati kot "Sa:nn\(e\\)hu:tte".<br>
<br>
<h2>Transkripcija ni mogoča</h2>
<br>
Za informatorje, za katere na kartici <b>ni</b> vnesenih podatkov, se uporabi gumb "vacat". Če je transkripcija dokazila problematična (npr. ker na podlagi teh pravil ni mogoča ali ni jasna), se uporabi gumb "Problem". Gumba "Pojem ni na voljo" in "Poimenovanje ni znano" se uporabita, če stvar sama ni znana ali če je stvar znana, vendar je informator ne more poimenovati. Če vir navaja le, da je znana beseda, ne pa tudi njen pomen, tega podatka ni treba transkribirati.<br>
<br>
<h2>Konceptna dodelitev</h2>
<br>
Koncept je dodeljen izjavi prek menija za izbiro na desni strani. Predizbrana vrednost vedno ustreza konceptu, ki je bil najpogosteje dodeljen za ta stimulus, tj. običajno "glavnemu konceptu" zadevne kartice. Če se to ne uporablja, ker je na primer za dokument določen bolj specifičen koncept, ga je treba na novo ustvariti in dodeliti (če še ne obstaja). Za vse izjave (razen za vacat, problem itd.) je treba določiti ustrezen pojem. Pojem se vedno nanaša na celoten izrek, tudi če se na primer pojavi več variant, ki so ločene s podpičjem. Če imajo posamezne variante različne pomene, je treba za vsako varianto ustvariti ločeno vrstico. Za primer, dokument "prẹẓṓr V, káłọ M" s karte AIS 1212 je treba transkribirati na naslednji način, saj kratici "V" in "M" označujeta različne pojme:<br>
<br>
<table>
	<thead>
		<tr><th>Izraz</th><th>Koncept</th></tr>
	</thead>
	<tbody>
		<tr><td>pre?z?o-/r</td><td>SIRILO, TELEČJE</td></tr>
		<tr><td>ka/l1o?</td><td>SIRILO, UMETNO</td></tr>
	
</tbody></table>
<br>
Če je za izrek v viru podanih več pomenov, je mogoče v izbirnem meniju izbrati tudi več pojmov.<br>
<br>
<h2>Predogled med transkripcijo</h2>
<br>
Pri vnosu transkripcije se za ustreznim besedilnim poljem za primerjavo prikaže predogled, kako bo izgledal dokument po pretvorbi. Če se prikaže besedilo " Ni veljavno", je bil dokument napačno transkribiran in ga ni mogoče vnesti. Če so posamezni znaki v kodi beta označeni z rdečo barvo, to pomeni, da je dokument veljaven, vendar znakov (trenutno) ni mogoče pretvoriti. To se zgodi predvsem pri znakih, ki se v tej obliki še niso pojavili. V tem primeru lahko dokument normalno vnesete. <br><div id="ABR_ASCII" style="display: none;">American Standard Code for Information Interchange</div><div id="ABR_mDOT" style="display: none;">Maskulinum</div>