Alpska konvencija je mednarodnopravno obvezujoča pogodba, ki so jo leta 1991 sklenile države, ki mejijo na alpski prostor (izjema je Slovenija, ki je zaradi političnih sprememb pristopila k sporazumu šele dve leti pozneje). V bistvu gre za čezmejni razvoj alpskega prostora na več določenih področjih ob hkratnem varovanju naravnega prostora. V okviru Alpske konvencije obstaja za vsakega od opredeljenih sektorjev tako imenovani izvedbeni protokol, s katerim se načrtujejo ukrepi znotraj posameznega sektorja. Skupaj obstaja trenutno (2018) skoraj deset izvedbenih protokolov, npr. za področja turizma, gorskega kmetijstva ali ohranjanja narave in urejanja krajine. Vsak izvedbeni protokol morajo države, ki so članice Alpske konvencije, posebej ratificirati. Doslej niso vse države članice ratificirale vseh izvedbenih protokolov. Organ odločanja Alpske konvencije je tako imenovana Alpska konferenca, ki se v povprečju sestaja vsaki dve leti. Vsaki dve leti se zamenja tudi predsedstvo Alpske konvencije, od ene države članice do druge. Stalni koordinacijski organ Alpske konvencije je "Stalni sekretariat" s sedežem v Innsbrucku in podružnico v Bolzanu/Boznu. Alpska konvencija je eden od uradnih Partnerjev za sodelovanje VerbaAlpine. Z metodološkega vidika ima Alpska konvencija za VerbaAlpino poseben pomen, saj je geografska opredelitev alpskega prostora ("Območje Alpske konvencije"), ki jo je določila Alpska konvencija in temelji na administrativnih mejah, bila sprejeta s strani VerbaAlpine in določena kot raziskovalno območje. Ta tehnično-birokratska razmejitev je z metodološkega vidika neizogibna, čeprav se spričo tekočih prehodov jezikovni in kulturni realnosti na ta način s številnih vidikov ne moremo pravično približati. Na primer, Emmental, ki se nahaja v Švici, je ravno izven meja Alpske konvencije, zato ga VerbaAlpina ne upošteva, čeprav je njegovo mlekarstvo zelo podobno ustreznim gospodarskim oblikam v alpskem prostoru. Po drugi strani pa območje Alpske konvencije, zlasti v bavarskem alpskem predgorju, sega daleč v ravnino in tako v območja, ki so veliko manj primerljiva z razmerami na goratem območju Alp, kot je na primer Emmental.