Za ladinski jezik karakterističen tip brama 'Rahm' se samo razlikuje v tonskem samoglasniku [a] od tipa bruma; očitno je nastal pod vplivom od crama. Ker pa ni videti, da je dolomitsko-ladinsko področje bilo poseljeno od Keltov ( dolomitska regija je v prazgodovinskem oz. zgodnje zgodovinskem času bila poseljena od Venetov ali je bila najmanj pod njihovim močnim kulturnem vplivom. Ustrezne arheološke najdbe so bile najdene v Cadore [glej F.V. and Winkle, Christian, “Veneti”, in: Brill’s New Pauly, Antiquity volumes edited by: Hubert Cancik and , Helmuth Schneider, English Edition by: Christine F. Salazar, Classical Tradition volumes edited by: Manfred Landfester, English Edition by: Francis G. Gentry. Consulted online on 09 November 2018 (Link) First published online: 2006; First print edition: 9789004122598]. Arheološka pričevanja katera kažejo na navzočnost Keltov na tem področju zaenkrat še manjkajo. ), prvotno keltski crama tam ni videti kot substratna beseda; združitev obeh tipov je mogoče razložiti s tem, da je keltski, oz. potem romanski crama iz zahoda prodrl v centralno-ladinsko področje in se je tam združil s prvotno razširjenim latinskim tipom bruma, iz česar so končno nastale ladinske besedne oblike tipa brama (prim. Karta brama). To se naj bi zgodilo pred germanizacijo od Eisacka in Adiža (prim. EWD I: 337-338).

Kramer, Johannes (1988-1998): Etymologisches Wörterbuch des Dolomitenladinischen, Hamburg, vol. 1-8, Helmut Buske

Etymologisches Wörterbuch des Dolomitenladinischen