Kübel je v zgornjenemških narečjih običajen izraz za večje posode, katere so predvsem predvidene za transport tekočin. Pojavlja se kot simpleks s pomenom "vedro", ampak je tudi sestavina številnih zloženk, katere opisujejo BUTTERFASS. Beseda je v starovisokonemškem jeziku od 10. stol. potrjena kot kubilo (prim. AWB: pod kubilo). Predvsem na vinogradniških območjih južnega roba Alp se z lat. cūpa označuje veliko leseno posodo. Iz severne Italije je omenjena beseda prispela do zgornjenemškega področja (prim. trent. ku'ej 'vedro za molžo'); začetna oblika je po EWBD (pod Kübel) staro-provansalski cubel 'mali škaf'; dokazani so tudi odvodi kot cubelot ali srednje-latinski cubellus (prim. FEW2, 1550 pod cūpa). Vsi izvirajo od lat. cūpella, kar tudi Kluge označi kot etimon (prim. Kluge: pod Kübel). Kübel-derivati obstajajo na celotnem območju vzhodnih Alp (prim. Karte Kübel); od EWBD predlagan ovinek preko stare provansalščine je videti nepotrebno zapleten.