V Referenčni slovarji VerbaAlpine ni podatkov o morfoleksikalnem tipu
vendúl (moški spol, romanski jezik), katerega se tukaj obravnava. Samo v
LSI (5, 744) se najde varianta tega tipa pod
ventǘ s pomenom '(snežni) plaz'. Tudi variante besednega tipa, katere so dokumentirane na
VA-območju, se predvsem nanašajo na koncept
LAWINE (prim.
Karte vendúl); vendar pa iz drugih pisnih virov izhaja, da ima ta beseda lahko tudi druge pomene: Tako Pult in Hubschmid navajata različne besede, ki so povezane s 'kotanjo' (med drugim
vandül v dolini Verzasca) ali 'žlebom' (med drugim
vandel v Tessinu) (prim.
Pult 1947, 75isl.;
Hubschmid 1950, 42isl.). Poleg tega je v ladinščini (dolina Badia) dokumentirana beseda
bandl 'kad' (
Blad, pod
bandl). Uporabo istega izraza za označevanje (SNEŽNEGA) PLAZU na eni in KOTANJE na drugi strani je mogoče razložiti z metonimičnim odnosom tipa "posoda – vsebina".
Tudi v toponomastiki je ta tip zelo razširjen: Krajevno ime
vandulo se pojavlja v
kantonu Graubünden in v
italijanski Švici. Na območju Bergama se lahko na primer najde "
via vandullo". V
Dizionario Toponomastico Trentino so navedena krajevna imena, kot so
bochèt dei vandùi, vandùgola in mnoga druga. Nazadnje, bi krajevno ime
Vandoies (nem.
Vintl) v južnotirolskem Pustertalu lahko bilo prav tako povezano s tem besednim tipom. Krajevna imena tipa
(la)oi(es) se v Dolomitih pojavljajo v različnih variantah:
Oies v
Abtei,
Lavoi v
Colle Santa Lucia,
Laoi v
Rocca Pietore in pomenijo 'blato' ali 'blatna zemlja' (prim.
Liotto/Anvidalfarei/Irsara 2014, 183; prim.
Pallabazzer 1972, 49). Toponim
Vandoies, kateri je sestavljen iz
van in
Oies, bi lahko pomenil 'kotlina, prekrita z blatom' ali 'luža vode'.
Jokl meni, da ta tip etimološko izhaja iz indogevropskega
*uendh- 'vrteti' (prim.
Jokl 1945/1946, 203);
Pult 1947 daje prednost keltskemu
vind- ali
vindos 'belo'. Hubschmid je prepričan o latinskem izvoru in vidi latinski
vannus 'žitna kad' kot etimon (prim. tudi
Georges pod
vannus). V zvezi s tem poudarja, da gre v metaforičnem smislu za prenos "s predmeta na teren" (prim.
Hubschmid 1950, 74). Hubschmidov predlog se ne le iz fonetičnih, temveč tudi iz semantičnih razlogov zdi najbolj verjetna rešitev (glej tudi komentar o osnovem tipu
vannus).
Lurà, Franco (Hrsg.) (2004): Lessico dialettale della Svizzera italana, Bellinzona, Centro di dialettologia e di etnografia
Jon Pult (1947): Die Bezeichnungen für Gletscher und Lawine in den Alpen, Samedan, Engadin Press
Hubschmid, Johannes (1950): Vorindogermanische und jüngere Wortschichten in den romanischen Mundarten der Ostalpen, Tübingen, in: Zeitschrift für romanische Philologie, vol. 66, Niemeyer, 1-94
LinkIstitut Cultural Ladin: Banca lessicala ladina, Vigo di Fassa
LinkLiotto, Silvia / Anvidalfarei, Paolo / Irsara, Elmar (2014): Raccolta, archiviazione e pubblicazione dei toponimi ladini della Val Badia, in: Ladinia , vol. XXXVIII
LinkPallabazzer, Vito (1972): I nomi di luogo dell'Alto Cordevole, Volume III, Parte V, Firenze, Leo Olschki
Norbert Jokl (1945/1946): Zur Frage der vorrömischen Bestandteile der alpinlombardischen und rätoromanischen Mundarten, in: Vox Romanica 8, 147-215
Georges, Heinrich (1913-1918): Ausführliches lateinisch-deutsches Handwörterbuch. Aus den Quellen zusammengetragen und mit besonderer Bezugnahme auf Synonymik und Antiquitäten unter Berücksichtigung der besten Hilfsmittel ausgearbeitet, Hannover, Hahnsche Buchhandlung
LinkLessico dialettale della Svizzera italiana
VerbaAlpina