V Referenčni slovarji VerbaAlpine ni podatkov o morfoleksikalnem tipu vendúl (moški spol, romanski jezik), katerega se tukaj obravnava. Samo v LSI (5, 744) se najde varianta tega tipa pod ventǘ s pomenom '(snežni) plaz'. Tudi variante besednega tipa, katere so dokumentirane na VA-območju, se predvsem nanašajo na koncept LAWINE (prim. Karte vendúl); vendar pa iz drugih pisnih virov izhaja, da ima ta beseda lahko tudi druge pomene: Tako Pult in Hubschmid navajata različne besede, ki so povezane s 'kotanjo' (med drugim vandül v dolini Verzasca) ali 'žlebom' (med drugim vandel v Tessinu) (prim. Pult 1947, 75isl.; Hubschmid 1950, 42isl.). Poleg tega je v ladinščini (dolina Badia) dokumentirana beseda bandl 'kad' (Blad, pod bandl). Uporabo istega izraza za označevanje (SNEŽNEGA) PLAZU na eni in KOTANJE na drugi strani je mogoče razložiti z metonimičnim odnosom tipa "posoda – vsebina".
Tudi v toponomastiki je ta tip zelo razširjen: Krajevno ime vandulo se pojavlja v kantonu Graubünden in v italijanski Švici. Na območju Bergama se lahko na primer najde "via vandullo". V Dizionario Toponomastico Trentino so navedena krajevna imena, kot so bochèt dei vandùi, vandùgola in mnoga druga. Nazadnje, bi krajevno ime Vandoies (nem. Vintl) v južnotirolskem Pustertalu lahko bilo prav tako povezano s tem besednim tipom. Krajevna imena tipa (la)oi(es) se v Dolomitih pojavljajo v različnih variantah: Oies v Abtei, Lavoi v Colle Santa Lucia, Laoi v Rocca Pietore in pomenijo 'blato' ali 'blatna zemlja' (prim. Liotto/Anvidalfarei/Irsara 2014, 183; prim. Pallabazzer 1972, 49). Toponim Vandoies, kateri je sestavljen iz van in Oies, bi lahko pomenil 'kotlina, prekrita z blatom' ali 'luža vode'.
Jokl meni, da ta tip etimološko izhaja iz indogevropskega *uendh- 'vrteti' (prim. Jokl 1945/1946, 203); Pult 1947 daje prednost keltskemu vind- ali vindos 'belo'. Hubschmid je prepričan o latinskem izvoru in vidi latinski vannus 'žitna kad' kot etimon (prim. tudi Georges pod vannus). V zvezi s tem poudarja, da gre v metaforičnem smislu za prenos "s predmeta na teren" (prim. Hubschmid 1950, 74). Hubschmidov predlog se ne le iz fonetičnih, temveč tudi iz semantičnih razlogov zdi najbolj verjetna rešitev (glej tudi komentar o osnovem tipu vannus).