Če se ima podatke
Crowdsourcinga za osnovo, se zdi, da je besedni tip
Beil v alemanskem jezikovnem območju bolj običajen pomen za SEKIRO. Poleg tega je tudi morfo-leksikalen tip
Axt razširjen. Vsekakor se tukaj bolj domneva semantično kot leksikalno variacijo. Zato švicarski idioticon v članku o
Bīel (prim.
Idiotikon pod
Bīel) opozarja na razliko med
Beil in
Ax(t), katera je izvedena v članku o
Axt (prim.
Idiotikon pod
Axt): „Toda večinoma se razlikuje: sekira ima daljše steblo, ampak ožje rezilo in posebej služi udarcem s hrbtom." Omenjene razlike se "Crowderji" morebitno ne zavedajo ali pa je za njih nepomembna, ker obdelava lesa ni del vsakdanjega življenja. Kajti tudi v standardnem jeziku se razlikuje med sekiro „orodje z ozkim rezilom in dolgim ročajem, posebej za podiranje dreves" (prim.
Duden pod
Axt) in ročno sekiro „sekiri podobno orodje s širokim rezilom in kratkim ročajem, posebej za obdelovo lesa in mesa" (prim.
Duden pod
Beil).
V starovisokonemškem dokazan kot
bîhal (prim.
AWB pod
bîhal); gre za „le nemško in nizozemsko besedo". Vsekakor v nekaterih keltskih jezikih obstajajo leksikalni ekvivalenti, tako npr. v staroirskem
bíail, biáil ali valižanskem jeziku
bwyall, bw(y)ell (prim.
Kluge pod
Beil).
Karg-Gasterstädt, Elisabeth / Frings, Theodor (1952-): Althochdeutsches Wörterbuch. Auf Grund der von Elias v. Steinmeyer hinterlassenen Sammlungen im Auftrag der Sächsischen Akademie der Wissenschaften zu Leipzig, Lepzig
LinkSeebold, Elmar (2012): Kluge. Etymologisches Wörterbuch der deutschen Sprache, Berlin, DeGruyter