Območje razširjenosti morfo-leksikalnega tipa piéria ni zelo obsežno in je grosso modo omejeno na Sella-ladinske doline. AIS navaja štiri točke, pri katerih se pojavlja koncept jagode kot 'rdeči, mesnat, aromatičen sadež' z različnimi variantami morfo-leksikalnega tipa piéria. Omenjene točke so:
- 305 (San Vigilio di Marebbe): la pyéyura - 313 (Penía): ampyéria, ampiéries - 314 (Colfosco): ls pírias (Pl.) - 315 (Arabba): la pyéria Kramers EWD potrjuje AIS-potrdila in omenjuje dodatne, po datumu objave naštete izraze iz različnih ladinskih naselj, kateri so s tipom piéria v sorodu.
Tukaj obravnavan morfo-leksikalni tip je povezan z goh. osnovnim tipom peri/beri (prim. EWD 5, 277-278), kateri ustreza današnjim nem. Beere.
Ladinske pomene za jagodo je možno obravnavati kot sposojenke.
V ladinščini so se ti izrazi v bistvenem oblikovali iz dveh jezikovnih procesov: po eni strani pri morfološkem procesu, pri čemer je osnovni tip opremljen z sufiksom in po drugi strani pri fonološkem procesu, pri katerem je samoglasnik -e- nastal dvoglasnik -ie-. V zvezi s prvim procesom, je mogoče, glede na varieteto, sprejeti dodatek sufiksa -ICA > -ia (v narečju Val Badije in pīria), -ULA > -ora (v narečju severne Val Badije pìriora) in -INA > ena (Kampill pírghena) (prim. EWD 5, 277-278). Proces diftongizacije od e zu ié je v ladinskih varietetah običajen. Kar se tiče varietet iz Val di Fasse, se je tam postavil prefiks AMP- na začetek (gornji Val di Fassa ampyéria) (prim. EWD 5, 277-278).
Tukaj obravnavanega morfo-leksikalnega tipa se ne sme zamenjevati z severno italijanskim pomenom LIJAKa píria, impíria, inpíria ali z osrednje italijanskimi oblikami pétria, pítria, pítriola. Čeprav se obliki piéria ('jagoda') in píria ('lijak') na prvi pogled zdita podobni, jih je treba povezati z dvem popolnoma različnim etimologijam. Druga oblika bi lahko bila v povezavi z lat. pletria (prim. Ascoli 1877, 96).