Tako kot predelava mleka, je tudi eksistenca "pripadajočih, utrjenih zgradb iz kamna iz prvega tisočletja pr. Kr. kot preproste planšarske instalacije, katere so primarno služile dnevni molži alpske živine, kot tudi potrebni nadaljnji predelavi mleka" (Reitmaier 2016, 26 sl.) sedaj arheološko zagotovljena; o težavah pri pripravi atlasovih virov informira prispevek Analogna jezikovna geografija.
Reitmaier, Thomas (2016): Plurimum lactis Alpinis - Urgeschichtliche Milchwirtschaft in den Alpen, in: Archäologie Schweiz, vol. 39, 24-29
Link