V nemščini in slovenščini stoji osnovni tip zimbar zraven osnovnega tipa camera, kot kažejo standardne variante nem. camera, in Kammer oz. slov. cimer in kamra. Pri nekaterih uporabah sta oba tudi sinonima, kot kaže karta karta h konceptu PODSTREŠNA SOBICA. Osnovni tip zimbar prvotno izvira iz germanščine (gl. spodaj), osnovni tip camera vendar izvira iz latinščine, tako da v slovenščini oba štejeta kot izposojenki. Natančneje, sta verjetno oba bila prevzeta iz ene in druge jezikovne družine: slov. cimer izvira iz nem. Zimmer, kajti omenjen tip manjka v romanskih jezikih; slov. kamra je najlažje razumeti kot substratna izposojenka iz latinsko-romanskega jezika ali kot adstratna izposojenka iz romanske soseščine, na kar naj bi opozarjale v VA redko prikazane palatalizirane oblike. Vsekakor je nepotrebno domnevati sekundarno posredovanje preko nem. Kammer. Kvečjemu je predstavljiva večstranska izposoja, tako iz nemščine kot tudi iz latinsko-romaskih jezikov. Vendar je važno opozoriti na to, da je iz funkcije omenjenih področji nastala (delna) sinonimija obeh tipov. Zgodovinsko gledano nista samo iz različnih jezikovnih družin, temveč tudi iz popolnoma različnih tradicij gradnje hiš.
Zimbar je sinonim za konstrukcije iz lesa, kot je jasno razvidno iz sorodnih oblik drugih germanskih jezikov; prim. Kluge 2012 (online brez sklica na strani):
"Zimmer, samostalnik srednjega spola standardne nemščine (8. stol.), srednjevisokonemški zimber, zim(m)er moški spol/srednji spol, starovisokonemški zimbar, as. timbar ‛stanovanjski prostori, stanovanje, gradnja z lesom, gradbeni les’.
Iz germanskega *temra- srednji spol ‛gradbeni les, lesno oporje’, tudi v staro nordskem jeziku timbr, staroangleškem starofrizijskem timber; gotsko v tim(b)rjan ‛tesati' staro nordski jezik timbra, staroangleški timbr(i)an, starofrizijski timbria, timmeria, starosaški timbron, starovisokonemški zimb(a)rōn, srednjevisokonemški zimbren, zimmern, novovisokonemški zimmern). [...]".
Lat. camera nasprotno predpostavlja kamnito gradnjo, nakar starovisokonemška dokazila prav tako jasno opozarjajo kot kratek članek v Kluge 2012 (online brez sklica na strani):
"Kammer samostalnik ženskega spola razširjenega besednega zaklada, obsoleten (8. stol.), srednjevisokonemški kamer(e), starovisokonemški chamara, as. kamara Zgodaj izposojen iz lat. camera ‛izbočen strop’, potem ‛Soba z izbočenem stropom, obok’, kateri je po eni strani izposojen iz grškega kamára ‛obok, izbočena kamra’. [...] Prav tako novo nizozemski kamer, novo norveški chamber, novo francoski chambre, novo švedski kammare, novo norveškikammer".
Grška leksikografija potrjuje omenjeno prikazovanje (prim. LSJ, pod κᾰμάρ-α, Ion. κᾰμάρ-η [μᾰ], ἡ). Masivna uveljavitev kamnite gradnje se, kot je znano, izraža v številnih latinsko-romanskih izposojenkah v nemščini (primeri). Na tej podlagi je upoštevanja vredno, da v gradivu VerbaAlpine ni dokaza za izposojo v drugo smer, torej od zimbar v romanski jezik. Vsekakor lesena gradnja nikakor ni bila popolnoma izpodrinjena; izposoja tipa zimbar v slovenščino kaže, da se je ta predvsem na področjih kot so Alpe, kjer sta oba materiala glede na višino na razpolago, očitno dobro etabliral in razširil vsporedno s kamnito gradnjo (prim. karta); popolnoma podobno se predstavlja onomaziološko bližen osnovni tip kateri prav tako izvira iz germanskega jezika thilla, nem. Diele, kateri je tudi bil izposojen v slovenščino, ne pa v romanski jezik (prim. karta). Tako sledi stratigrafska skica:

STRATO romanzo	STRATO gem. (ted.)		STRATO slavo (slov.)
camera	Kammer	Diele , Zimmer→ →	→→ dilje, cimr	kamra
↑	SOSTRATO ↑			SOSTRATO ↑
latino-romanzo camera