V nasprotju z
Kluge obstajajo argumenti, da je alemanski tip
Anke (prim.
Idiotikon I, 341 pod
Anke) povezan z latinsko-romanskim osnovnim tipom
ŭnguĕre 'namazati, mazati'.
Kluge pravi:
„
Anke(n), (nadomeščen z
maslo)
Sm ‛maslo’
per. wobd. (8. stol.),
mhd. anke,
ahd. anko. Čeprav se je ohranila samo nemška beseda, je treba predpostaviti
g. *ankwōn m. ‛mast, maslo’, kot nadaljevanje od
ig. (
weur.)
*ongwen- ‛Salbe, Fett, Butter’ (v različnih glasnostih), prim.
l. unguen n. ‛mast, mazilo’,
air. imb ‛maslo’ (
*ṇgwen-) k besednem korenu
ig. *ongw- ‛namazati’ v [[Abk: ai.| Staroindijski]
anákti,
l. unguere med drugim. Torej prvotno ‛mazilo, mazivo’.“ (
Kluge, 47)
Tukaj je po eni strani razkrita prepričljiva povezava; po drugi strani se iz tega lahko izpelje neverjetne besedno-zgodovinske sklepe: Kluge besedo interpritera kot izoliran indoevropski relikt, čeprav bi bilo veliko bolj razumljivo, južno-Zahodnonemškega (alemanskega) tipa razložiti iz latinsko-romanskega jezika. Omenjena latinska osnova z mehkonebnikom je sicer bila izpodrinjena od variante *
ŭngĕre (
REW 9069, pod
unguere) iz sosednjega kontaktnega romanskega področja, kot se prepozna zaradi palatalizacije od
g retoromansko (surselvsko)
unscher,
eng. uondscher,
ita. ungere med drugim (prim.
HWdR, 971). Na danes francoskem področju, vendar prevladujejo sorodne besede od
lat. ŭnguĕre (prim.
FEW 14, 36
f. pod
unguere); med njimi so tudi oblike z jasno semantično povezavo s predelavo mleka, kot
ogner 'donner son lait | dajati mleko' (z spremembo konjugacijskega razreda) in
ogna 'quantité de lait que donne une vache en une fois | količina mleka, katero lahko krava da naenkrat'. Iz participa
unctum je poleg tega na romansko-govorečem delu
VA-področja nastal dobro potrjen furlanski pomen
BUTTERont,
lld. onto, vonto (prim. romunski
unt). S tem predlagana izposojenka iz latinsko-romanskega jezika je fonetično možna in semantično samoumevna, če se pomisli na številne druge romanizme iz omenjenega onomaziološkega področja. Glede na zelo obsežno razširjenje tipa
butyru(m) je očitno, da se v izpeljankah glagolskih variant
ŭnguĕre, *ŭngĕre vidi starejšega tipa, kateri je kasneje bil prekrit od
butyru(m).
Seebold, Elmar (2012): Kluge. Etymologisches Wörterbuch der deutschen Sprache, Berlin, DeGruyter
Bernardi, Rut/Decurtinis, Alexi/Eichenhofer, Wolfgang/Saluz, Ursina/Vögeli, Moritz (1994): Handwörterbuch des Rätoromanischen, Zürich, vol. 1-3, Offizin