Koncept BUTTERFASS, posebej tako imenovani STOSSBUTTERFASS je označen s številnimi geosinonimi.

Nekatera poimenovanja imajo tako presenetljivo fonetično podobnost v deblu, da se o njihovi pripadnosti skoraj ne more dvomiti:

(1) romanski pigna, s samoglasniškimi variantami [ɪ, e, ɛ, a] med drugim;
(2) slovanski pinja, očitni romanizem, saj njegovo območje razširjenosti sledi območju razširjenosti od (1);
(3) romanski pinacc, priponsko obrazilo od (1);
(4) romanski panaglia (z variantami nenaglašenega začetnega samoglasnika, ki ustrezajo različicam, navedenim pod (1)); pri omenjenem tipu prevladujejo variante z nenaglašenim vokalom debla [a]

(5) Tudi v standardni italijanščini znanega tipa pignatta 'lonec' skupaj z njegovo narečno pogosto moško varianto (prim. AIS 973) je prav tako treba uvrstiti k (1); na VA-območju se bolj uporablja v pomenu "lonec iz lončevine" (prim. AIS 955), zunaj VA-območja, in sicer v Emiliji-Romaniji, pa izrecno označuje lonec, v katerem se s stepanjem (z leseno žlico itd.) proizvajajo manjše količine masla (prim. legenda od AIS, Karte 1206, Typ C).

Morfološko in semantično je torej očitno, da je osnovni tip pigna splošni izraz za posode. Za takega osnovnega tipa, kot oznaka splošnega koncepta BUTTERFASS, govori tudi tip poimenovanja, tj. POSODA ZA STEPANJE MASLA:

latte di pigna BUTTERMILCH, tj. dobesedno "mleko iz maslenice" (v Trentinu).

Dejansko zanimivo je, da STOSSBUTTERFASS, ki se zdi arhaičen, ni najstarejša tehnika, kot kažeta njeni specificirani graubündensko-romanski oznaki panaglia lunga, dobesedno 'dolga maslenica', in panaglia dret sü, dobesedno 'pokončna maslenica' (Spodnji Engadin), (prim. AIS 1206).

Vendar predlagana sledljivost od italijanskega pignatta italijanskemu pigna 'pinijev storž' (< lat. *pīnea[m]) – "prob. [...] per la somiglianza di forma delle più antiche pignatte con una pigna" – semantično ni prepričljiva; stožčasta oblika nekaterih loncev iz lončevine in brona morda spominja na borove storže (prim. DELI). Toda za zgodovino besede ključen sach zgodovinski namig se lahko povzame iz že omenjene AIS-karte 955 LA PENTOLA (PIGNATTA) DI TERRACOTTA: Vsebuje namreč tudi seznam poimenovanj BAKRENEGA LONCA (AIS 955_2), od katerih so bila nekatera nanj prenesena sekundarno, zlasti v alpskem prostoru, saj se nanašajo na povsem drugačen material za izdelavo loncev, in sicer na tako imenovani salovec, ita. steatite, laveggio, nem. tudi Lavetz(stein) (prim. komentar k AIS-Karte 963, LA MARMITTA kot tudi AIS 970 IL VASO PER LO STRUTTO). Iz tega lahko uporabnega materiala, ki je bil zaradi svoje majhne trdote razmeroma enostaven za uporabo in so ga kopali predvsem v gorah Ticino in Lombardija, so izdelovali tudi druge predmete, kot so peči, katere se tudi v Retoromanščini imenujejo pegna, retoromansko (Engadin)pigna (HWdR, 571; LRC, 798; glede pigna, pegna 'peč iz salovca' prim. komentar k AIS 937; poleg tega so te peči "približno kubične" (AIS 937, komentar) in niso niti približno podobne pinijskemu storžu.

Tukaj torej gre za jasen primer metonimične polisemije (in ne homonimije); pigna 'pečica' in pigna 'posoda za stepanje masla' sta poimenovana po materialu, iz katerega sta bili obe stvari narejeni – namreč iz salovca. Vendar ni nujno, da domnevamo predrimski etimon, kot predlaga Alexi Decurtins v LRC, 798) za retoromanski pegna | pigna 'pečica', ampak bi formalno etimologija lahko bila tista, ki jo je predlagal G. B. Pellegrini *pinguia (za latinski pĭnguis 'masten') – vendar ne eliptično iz pinguia(m) (ollam) v pomenu 'posoda' (= lat. olla) za 'maščobo' (Recipiente particolare per conservare il grasso, fosse esso strutto, sugna, o burro cotto, oppure un arnese elementare per fare il burro" ([1976, s. 171 zit. DELI 928]), vendar v smislu minerala ali kamnine, ki je po videzu in konsistenci podobna maščobi (prim. analogno motiviran nemški Speckstein). Kot osnovni tip za (1)-(5) se zato predlaga lat. *pinguia (petra) 'salovec'.

Te številne oblike s samoglasnikom [ɐ, a] kažejo močan in onomaziološko očiten vpliv etimološko ločljivega panna 'smetana'.
V to vrsto pa ne spadajo

(6) lombardijski pench, retoromanski paintg 'maslo', ki se ga je bolje neposredno zvaja na pĭnguis 'mastno' (HdR). Pri

(7) retoromaskem penn 'pinjenec'

vendar lahko gre za retrogradno tvorbo, ki temelji na pigna 'sod za maslo'. Iz njega se odcedi pinjenec.

Naslednji diagram prikazuje besedno družino (zelene puščice) in znane pomene (rdeče puščice).

Glede na metonimično motivacijo polisemije se lahko tako ugotovi prenos poimenovanj z naravne surovine na artefakte, izdelane iz nje, ki so vedno bolj kompleksni (preprosta posoda > mehanska naprava), in nazadnje na funkcijo, povezano z njo.