Ta bazični tip se vrača na lat. crŭsta ‘skorja’, varianti klasične oblike z [uː] (prim. Georges, s.v. crūsta), za oznako trde, suhe površine sicer mehkega telesa. V latinščini poimenuje med drugim skorjo kruha. Blizu je prenos na sirovo skorjo, vendar v klasični latinščini še ni dokazljiv, temveč je moral slediti kasneje.