Ta osnovni tip izvira iz latinskega etimona bassus ‘nizek’ (prim. REW 978, pod bassus). V klasični latinščini je pravzaprav samo dokumentiran kot dodatek priimku v smislu od ‘ta debeli’ (prim. Georges 1, 793 pod bassus). V večini glos prejme v pridevniški rabi poniževalen pomen ‘debel, krepek, čokat’, kar je tudi dejanski pomen te besede. Tukaj torej ni mišljeno nizko v smislu z ‘globino’ (prim. FEW 1, 275 pod bassus). V francoščini je iz tega nastal pridevnik bas, kateri lahko menja pomen glede na to ali je zapisan pred ali za samostalnikom. Če želimo samostalniku pripisati zunanjo ali geometrijsko lastnost, je zapisan za samostalnikom. Če govoreči, vendar želi izraziti subjektivno vrednotenje, je zapisan pred samostalnikom, kateri je zaradi tega razvrednoten (prim. TLFi, pod bas). Francoski babeurre ‘pinjenec’ je tvorba zloženk dveh osnovnih tipov: bassus in butyrum ‘maslo’ (prim. TLFi, pod babeurre; glej tudi babeurre (m.) (roa.)). V povezavi s francoskim bas pride do izraza, da se je pinjenca imelo samo za odpaden izdelek. Ta nastane pri proizvodnji mleka in večinoma vsebuje vodo. Kmetje v Alpah so ga zelo redko konzumirali, predvsem se ga je naprej uporabljalo pri proizvodnji svežega sira ali pa se je z njim pokrmilo svinje.