Ta bazični tip se lahko s pomočjo staronordijskega
brot ‘mesna juha’,
ang. broth,
dum. brode,
goh..
proth ‘juha’ izpelje iz germanskega izvora. Iz tega so se razvili tudi
ita. brodo, broda,
pms. breu ali
cat. brou . JUHA je bila tipična jed germanov, Rimljani je niso poznali. To je razlog, zakaj je bila beseda prevzeta iz germanskih v romanske jezike. Poleg svojega izvirnega pomena ‘juha’ je razvila tudi še sekundarni pomen ‘pena’, ki je prodrla v terminologijo predelave mleka. Tako se najdejo v galoromanskih izpeljankah kot na primer
brou de beurre ‘maslena pena’ ali
brôe ‘pena na mleku’ (prim.
FEW 15/1:
291-300). Prenos na koncept PINJENEC je zabeležen na področju VerbaAlpina za Trento.
Wartburg, Walter (1922-1967): Französisches etymologisches Wörterbuch. Eine Darstellung des galloromanischen Sprachschatzes , Basel, vol. 20, Zbinden
LinkAltenglisch (ISO 639-3)
Mittelniederländisch (ISO 639-3)
Althochdeutsch (ISO 639-3)
Italienisch (ISO 639-3)
Piemontesisch (ISO 639-3)
Katalanisch (ISO 639-3)