Omenjen osnovni tip je zaradi svoje raznolike polisemije zelo zanimiv. Temelji na lat. etimonu flōs. Osnovna pomena "cvetlica" in "cvet" sta v metonimni relaciji in sta potegnila na dan številne druge metaforične in metonimne pomene.
Iztekajoč se iz "cvetlice" flōs pogosto opisuje NAJBOLJŠI IN NAJLEPŠI DEL STVARI, tako kot morda v lat. flos aetatis "cvetlica let, mladostna sila, mladostno obilje" (prim. Georges, s.v. flōs), izraz kateri se je ohranil do romanskega jezika (kot v fra. la fleur de l´âge "mladost"; prim. FEW, 3, 630-638, s.v. flōs). Podobno motivirani so fra. fleur de la farine ‘la partie la plus fine de la farine’, ita. fior della farina, engadinsko flur d´farina ali gsw. (švicarsko nemško) Blume (prim. FEW, n.n.m.). Tudi na podlagi "cvetlica" se pojasnijo pomeni, kateri so v povezavi z POVRŠINO, NAJVIŠJO TOČKO od reči, kot v fro., frm. à fleur de ‘à la surface, au niveau de’. Obe semantične dimenzije ("dober" in "zgoraj") motivirata morda skupaj pomen koncepta RAHM, kateri se je že razvil v latinščini (flos lactis "smetana") in je še danes dobro zaseden v preiskovalnem področju (prim. tudi ita. fior di latte "smetana"). Temu primerno sta tudi glagola kot fra. défleurer ali novo-okcitansko sanflurá, sonflurá "posneti (smetano)" lahko za razumeti (prim. FEW, n.n.m.).