Omenjen osnovni tip ustreza ženski obliki *excŏcta preteklega deležnika od lat. *excoquere ‘izkuhati’. Pri tem gre za sestavljeno obliko iz lat. coquere ‘vreti/ kuhati se’ in prefiksa ex- (prim. DELI 5,1167). V severni Italiji je tip razširjen (prim. FEW 3, 278, pod *excocta in k ita. Treccani pod scotta 2). Nemške oblike osnovnega tipa reprezentirajo prav tako kot slovenski skuta, romanske substratne besede na področju alpske predelave mleka. Starejši pristopi, kateri so želeli odvod iz starovisokonemškega scotto iz nem. schottlen/schütt(l)en s sledečo izposojenko v romanski jezik, naj bi bili zavrnjeni, kajti oblike kot lombardijski scoččia [skotʃa] se lahko samo zvaja na etimon *excocta s povezavo in ne na starovisokonemški scotto. Zaradi tega se jasno izhaja iz obratne smeri izposoje in se starovisokonemško besedo zvaja na romansko (prim. v tem smislu že Idiotikon VIII, 1563, pod Schotten in tudi EWD, II, 200).
Vendar je treba upoštevati, da v ladinščini koeksistirata dva fonetična tipa:
(a) začetek besede z [ʃk-] (prim. [ʃkota] v Livinallongu kot tudi v Furlaniji);
(b) začetek besede z [tʃ-] (prim. [tʃot(e)] v ostali Sella-Ladiniji).
Pri (b) se zdi, da gre za obratno izposojenko iz južno-tirolske bavarščine (prim. EWD II, 199-200).

Osnovni tip je na semantičen pogled upoštevanja vreden, kajti je karakterističen primer metonimične polisemije: Označuje oba produkta, katera nastaneta pri sesirjenjem mleka oz. sirotke s segrevanjem in prekuhavanjem (lat. EXCOQUERE), namreč po eni strani tekočina in po drugi strani sir oz. skuta in navzgor umsmerjena beljakovina (prim. tudi VALTS IV, 204).