Omenjen osnovni tip izvira od lat. spŏngia "goba", kar je bilo izposojeno iz grc. σπογγιά. Mlajša oblika *sponga je sledila iz vpliva od grc. σπόγγος. Zaradi tega je sufiks -ia zu -a bil poenostavljen, ženski spol je bil ohranjen. Iz *sponga sta bila izposojena fra. éponge in ita. spongia. V Italiji se je beseda širila na vzhodni obali od juga na sever in je v Padski nižini izpodrinila lat. spongia. Tudi na zahodni obali se je širila na sever, vendar tam ni mogla izpodriniti toskanskega spugna od lat. spŏngia. Na račun spŏngia se je beseda razširila na celotnem galoromanskem področju. Marseille je bil predlagan za središče širjenja, ker je beseda tja prišla iz Grčije zaradi trgovanja z gobami. Marseille je bilo glavno mesto za omenjeno trgovanje (prim. FEW 12, 207-209 s.v. spongia).. Beseda je bila izposojena iz Veneta ali Trentina v dolomitsko ladinščino (prim. EWD VI: 395). V Furlaniji je omenjen tip v metaforični rabi postal pomen za maslo (prim. AIS, karta 1207 in karta 1208; prim. tudi ASLEF 3397), kar je možno razložiti z podobno obliko in barvo naravni gobi. Pri proizvodnji masla se maščoba ločuje od pinjenca v obliki maslenih zrn. Po izpuščanju pinjenca se maslena zrna opere in se potem z gnetenjem iztisne preostalo tekočino (prim. Mohr 1937: 379-380).

Wartburg, Walter (1922-1967): Französisches etymologisches Wörterbuch. Eine Darstellung des galloromanischen Sprachschatzes , Basel, vol. 20, Zbinden

Link

Kramer, Johannes (1988-1998): Etymologisches Wörterbuch des Dolomitenladinischen, Hamburg, vol. 1-8, Helmut Buske

Jaberg, Karl / Jud, Jakob (1928-1940): Sprach- und Sachatlas Italiens und der Südschweiz, Zofingen, vol. 1-7

Pellegrini, Giovan Battista (1974-1986): Atlante storico-linguistico-etnografico friulano, Padova, vol. 1-6

Mohr, W. (1937): Butterherstellung, in: Fette und Seifen, vol. 44, 375-383

Latein (ISO 639-3)

Griechisch (ISO 639-3)

Französisch (ISO 639-3)

Italienisch (ISO 639-3)

lat. sub voce (deu. unter dem Stichwort)

Etymologisches Wörterbuch des Dolomitenladinischen