Za izvor bazičnega tipa mascarpa se diskutira o različnih zasnovah. V DEI (2380) se povezuje mascarpa z lat. mascarpiō, -ōnis ‘masturbatore’, kar temelji na rekunstruiranem glagolu *manū scarpere ‘prendere con la mano, z roko vzeti’, iz česar je spet izpeljan mascherpa. DELI (3: 726) zavrača to možnost z opozarjanjem na časovno zaporedje najdb. Hubschmied 1936 predlaga drugačno razlago. Vrača se na v Lombariji, v vzhodnem Piemontu in v provincah Piacenza in Parma veljaven mascarpa ‘sirarska skuta’ galski izvor. Izhajajoč iz keltskega korena besede skar- ‘ločiti, raziti se’ rekonstruira *skarpā- v smislu ‘ločitev, razhod’. Ker se v mnogih jezikih sorodstvena oznaka za OČETA in MAMO figurativno prenaša na RODITELJA, VZROK, tako na primer v nem. der Wunsch ist oft der Vater des Gedankens ali lat. omnium malorum stultitia est mater in podobno v irščini mac ‘sin’ je soroden z oznako IZDELKA ali POREKLA, na primer mac mallachtain ‘hudič’ (lat. filius maledictionis), macc-alla ‘odmev’ – dobesedno ‘sin skale’ – ali mac-órna ‘viski’, kar v dobesednem prevodu pomeni ‘sin ječmena’. Izhajajoč iz tega se postavi hipoteza, da je tudi keltščina razpolagala s takšnimi postopki tvorjenja besed in rekunstruira cel. *mapo- oz. *makko-, kar bi potem lahko dalo*mapo-skarpā oz. *makko-skarpā ‘sin ločitve, produkt ločitve’. Svoje domneve opira torej onomasiološko, kajti sir nastane vendar kot produkt iz ločevanja sirotke v tekočino in ostanek trdnih snovi (prim. Hubschmied 1936: 100-102). Aktualno označuje lmo. mascarpón (prim. Treccani) tipično specialiteto sira iz Lombardije, ki se proizvaja z dodatkom sladke smetane in ima visoko vsebnost smetane. Izhajajoč iz lombardščine je beseda s predmetom pristala tudi v drugih italijanskih narečjih (prim. DELI 3: 726).