Osnovni tip izvira iz lat. lac ‘mleko’, kateremu ustreza grški γάλα (srednji spol) ali γλάγος (srednji spol; predvsem poetično, favoriziranje verjetno iz metričnih razlogov, dokumentirano npr. pri Homerju Il. II 471 ali Pindarju fragment 106) (prim. Georges 2, 525 pod lac). Kasneje se je spremenil spol od srednjega spola v moški spol, iz česar sledi lat. lăcte(m) (akuzativ od lac [srednji spol] = lac!). Večina romanskih jezikov je nadaljevala z lat.lacte(m) (z moškim spolom), kot avtohtona beseda. Iz tega so nastali francoski lait, italijanski làtte, furlanski lait, piemontski lait in tudi ladinski tip làt (prim. FEW 5, 114 pod làt; prim. EWD 4, 177; prim. DELI 3, 655). Na preiskovalnem območju VerbaAlpine se redko naleti na avtohtono besedo v ženskem spolu, kot recimo beneški late (prim. DéROM pod */'lakt-e/); izven alpskega prostora je ženski tip predvsem najti v južni Franciji in severni Španiji (prim. DéROM na navedenem mestu). Na nekaterih območjih Alp, na primer v Švici in Savoji, pomen za mleko temelji na lat. *lacticellum , torej deminutiv k lat. lăcte(m) (prim. FEW 5, 114). Od tega tudi izvira ita. latticèllo ‘pinjenec’ (prim. DELI 3, 655). Iz omenjenega osnovnega tipa izhaja tudi nekaj izrazov za pomen od SÜSSMOLKE. Po eni strani temu služijo odvodi z sufiksom -ata, kateri so pravzaprav označevali zbirno ime. Po drugi strani se tudi pogosto najdejo pomanjševalnice, pri katerih je osnova predstava, da sirotka, katera nastane pri proizvodnji sira, ni bogato mleko. V francoščini je za označitev od SÜSSMOLKE nastal izraz petit-lait . To dobesedno pomeni 'malo mleko', ampak zaradi pridevnika, ki je postavljen na začetek petit 'mali', pride popolnoma ista predstava, kot pri pomanjševalnicah do izraza (prim. FEW 5: 114).