Latinski samostalniški osnovni tip solarium temelji na latinskem pridevniku sōlārius "k soncu spadajoč". Samostalnik se je v latinščini pojavljav v dveh glavnih pomenih: 1) sončna ura 2) vsak soncu izpostavljen kraj (prim. Georges, pod solarius). Oba pomena sta bila že dokazano uporabljena pri Plautusu (prim. Georges, pod solarius; prim. FEW, pod solarium). Osnovni tip se tudi pojavlja v osnovnem pomenu (2) v italijanskem in nemškem knjižnem jeziku in pa v stari oz. srednji francosčini (prim. ita. solaio, nem. Söller, sfr. soler (gl. Du Cange Bd. 7 pod solier).